The Story
Antologija osmanske lirike s prevodi iz originalnega jezika, ki odkriva bogastvo pesniške tradicije Osmanskega cesarstva.
Čas divjega tulipana: antologija osmanske lirike predstavlja izbor pesniških besedil iz klasične lirike Osmanskega cesarstva, ki so nastajala skozi stoletja ob razcvetu dvorne literarne tradicije. Ker je osmanska poezija stoletja veljala za enega najpomembnejših izraznih načinov kulturne identitete tega imperija, je prevedena antologija dragoceno okno v svet, kjer se čustveni naboj, metafore narave, ljubezen in duhovni razmislek prepletajo v prefinjenih verzih.
Založnik o knjigi:
Antologija Čas divjega tulipana prinaša panoramski pregled nad celotno šeststoletno osmansko pesniško tradicijo. Nenavaden besedilni ekosistem, ki ga odpira osmanska lirika – zlasti gazela kot njen temeljni izrazni modus –, se oplaja iz mističnega in čutnega, iz zunanjega in notranjega sveta: iz onega občutljivega težišča, kjer se nevzdržna samota in nadzemeljsko hrepenenje spajata v motrenje lepote stvarstva – lepote, ki se v enaki meri razodeva v krvavi rdečini cvetoče vrtnice kot v postavi slokega mladeniča.
Izbor poezije v neposrednem prevodu iz osmanske turščine, dopolnjen z dvema spremnima študijama, mrežo pojasnjevalnih opomb in slovarjem pojmov, bralcu in bralki odpira vrata v to vznemirljivo, a skoraj docela nepoznano književno tradicijo.
Description
Antologija osmanske lirike s prevodi iz originalnega jezika, ki odkriva bogastvo pesniške tradicije Osmanskega cesarstva.
Čas divjega tulipana: antologija osmanske lirike predstavlja izbor pesniških besedil iz klasične lirike Osmanskega cesarstva, ki so nastajala skozi stoletja ob razcvetu dvorne literarne tradicije. Ker je osmanska poezija stoletja veljala za enega najpomembnejših izraznih načinov kulturne identitete tega imperija, je prevedena antologija dragoceno okno v svet, kjer se čustveni naboj, metafore narave, ljubezen in duhovni razmislek prepletajo v prefinjenih verzih.
Založnik o knjigi:
Antologija Čas divjega tulipana prinaša panoramski pregled nad celotno šeststoletno osmansko pesniško tradicijo. Nenavaden besedilni ekosistem, ki ga odpira osmanska lirika – zlasti gazela kot njen temeljni izrazni modus –, se oplaja iz mističnega in čutnega, iz zunanjega in notranjega sveta: iz onega občutljivega težišča, kjer se nevzdržna samota in nadzemeljsko hrepenenje spajata v motrenje lepote stvarstva – lepote, ki se v enaki meri razodeva v krvavi rdečini cvetoče vrtnice kot v postavi slokega mladeniča.
Izbor poezije v neposrednem prevodu iz osmanske turščine, dopolnjen z dvema spremnima študijama, mrežo pojasnjevalnih opomb in slovarjem pojmov, bralcu in bralki odpira vrata v to vznemirljivo, a skoraj docela nepoznano književno tradicijo.
